Koromač (Foeniculum vulgare var. dulce), v nekaterih delih Slovenije znan tudi kot sladki komarček ali fenkelj, botanično spada v družino kobulnic, kamor uvrščamo tudi korenje, zeleno in peteršilj. Za prehrano uporabljamo njegov odebeljen, sočen gomolj, ki ga pravzaprav tvorijo tesno stisnjeni spodnji deli listnih pecljev, ter nežno, pernato zeleno perje, ki spominja na koper. Izvorno izhaja iz sončnega Sredozemlja, kjer so ga zaradi močne arome in osvežilnih lastnosti visoko cenili že stari Grki in Rimljani, ki so ga povezovali s pogumom in močjo. Danes ta elegantna, osvežujoča vrtnina prinaša pridih mediteranske lahkotnosti v vsak dom in predstavlja nepogrešljiv del ponudbe za vse, ki iščejo kakovostno in svežo zelenjavo.

V kulinariki je koromač prava poslastica, saj s svojim specifičnim, rahlo sladkastim okusom po janežu poskrbi za pravo eksplozijo svežine. Ko je surov, je neverjetno hrustljav in sočen – narezan na tanke rezine z malce olivnega olja, limoninega soka in pomarančnih krhljev tvori slavno sicilijansko osvežilno solato. Med toplotno obdelavo (kuhanjem, dušenjem ali pečenjem) se njegova janeževa nota ublaži, meso postane mehko in razvije nežno, masleno sladkobo, ki se fantastično poda k ribjim jedem, rižotam ali piščancu. Tanko narezane koromačeve palčke, ponujene z lahkimi jogurtovimi omakami, so hkrati odličen in okusen prigrizek med obroki.

Mali kuharski trik: Nežno, pernato zeleno perje, ki raste na vrhu koromačevih stebel, pogosto po nepotrebnem konča v košu za smeti, kar je velika kulinarična škoda. To perje namreč skriva najbolj prefinjeno, sladkasto aromo celotne rastline. Vedno ga odrežite, drobno sesekljajte in uporabite kot sveže zelišče – z njim tik pred postrežbo potresite koromačevo solato, pečeno ribo ali kremno juho. Jed bo dobila čudovit vizualni poudarek in neprekosljivo aromatično svežino.

Nasvet za shranjevanje: Koromač dobro zadržuje svojo čvrstost, vendar njegovo zeleno perje na vrhu hitro črpa vlago iz gomolja, zaradi česar lahko ta postane uvel in izgubi svoj prepoznavni hrustljavi ugriz. Takoj ko ga prinesete domov, z nožem odrežite zelene vršičke (shranite jih ločeno v vlažni papirnati brisači za sprotno kuho). Gomolj pa neopran pospravite v predal za zelenjavo v hladilniku, zaprt v zaprto posodo ali vrečko, s čimer boste preprečili izsuševanje. Tako zaščiten bo ostal popolnoma napet, sočen in hrustljav do enega tedna, operite in narežite pa ga šele tik pred uporabo.

V Sloveniji ima koromač najgloblje kulinarične korenine na Primorskem in v Istri, kjer divji komarček že stoletja raste ob poteh, gojeni koromač pa kraljuje na lokalnih tržnicah. Naše babice in mamice njegov pridelek vedno dočakajo z navdušenjem, saj prinaša lahkotnost in zdravje na mize po zimskih mesecih krepke hrane. Z ljubeznijo ga dodajajo v tradicionalne istarske mineštre (npr. z mladim fižolom in koruzo – bobiči), ga na hitro zdušijo kot prilogo k morskim specialitetam ali pa iz njega pripravljajo kremne juhe, ki prijetno pogrejejo želodec. Ta dišeči mediteranski biser v hipu popestri vsak pester jedilnik ter v slovenske domove prinaša sončne okuse in vonj domače kuhinje.

Enostaven nakup preko naše spletne trgovine vam omogoča, da si ta svež koromač zagotovite z zanesljivo dostavo naravnost na dom.

Razred II. 

Obvestilo

V spletni trgovini GAJBICA.SI se trudimo, da so informacije o izdelkih-pridelkih čim bolj natančne in se ves čas osvežujejo. Lahko se zgodi, da se nekatere informacije, kot je poreklo občasno spremenijo. Na izdelku-pridelku, ki ga boste prejeli, so navedeni vsi obvezni podatki. Več informacij si lahko preberete v splošnih pogojih.