03.03.2024

Narava se je prebudila in čas je, da tudi mi! S pomladjo so prišli daljši dnevi in s toplejšim vremenom, prihajajo tudi lokalni spomladanski pridelki, kar je po dolgi zimi še kako dobrodošlo. Meseci enolične zimske prehrane in premalo gibanja so za nami, čas je, da iz telesa preženemo strupe in pomladansko utrujenost.

Pomlad je čas za razstrupljanje telesa, za novo energijo in preporod! Z rastrupljanjem telo očistite vseh strupov, ki so se čez zimo nabrali v vašem telesu. 

Pomladansko čiščenje telesa je predvsem dobro, saj s tem svoje telo prebudite iz zimskega spanja, pospešite metabolizem ter mu privoščite zdravo hrano, ki bo poleg vsega dodala tudi dodatno energijo, s katero boste premagali pomladansko utrujenost. 

Pomlad je idealen čas za razstrupljanje tudi zato, ker v pomladanskem času raste veliko rastlin, ki spodbujajo čiščenje organizma. Če boste v svoje telo vnašali sveže sadje in zelenjavo, bo telo samo še hitreje izločilo vse strupe, ki so se v nas nabrali čez dolgo zimo. Spomladanski pridelki so bogati z vlakninami, ki pospešujejo presnovo in izločanje strupenih snovi iz telesa, njihova zakladnica vitaminov pa krepi imunski sistem in ohranja zdrav organizem 

Najpomembnejše je, da v svoj jedilnik vključimo kolikor se da sezonske in lokalne hrane, saj le ta vsebuje največ vitaminov in mineralov. 

Najboljše kar nam je ponudila letošnja pomlad 

Jagode 

Kljub temu, da smo navajeni, da so jagode na voljo skozi vse leto, je njihov vrhunec sezone le od aprila do julija. To sladko, sočno jagodičevje je pravi prehranski zaklad, saj le 1 skodelica jagod ponuja 3,5 gramov vlaknin in izpolnjuje 100% dnevne potrebe po vitaminu C. Prav tako jagode vsebujejo velik vir vitaminov A, C in K, betakarotena, kalija, železa. Minerali in vitamini, ki ji vsebujejo jagode krepijo naš imunski sistem in nam povečujejo naravno odpornost. 

Za najboljši okus, je nabolje, da se kupuje domače jagode, ki jih gojijo lokalni kmetje blizu doma, saj so le te 100% sveže in niso bile izpostavljene predolgemu transportu. 

Šparglji

Poimenovani tudi kot "hrana kraljev" - tako jih je poimenoval Louis XIV Francije. Beluši oziroma šparglji so zagotovo kraljeva hrana, ravno zaradi svoje sestave. Šparglji so zaradi svoje lahke prebavljivosti in nizke kalorične vrednosti zelo priljubljena vrtnina. H kakovostni sestavi pripomorejo minerali (dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, natrij, cink, mangan, železo), vitamini B-kompleksa (B2, B6, holin in folna kislina), vitamin C, provitamin A, E in K. Veljajo tudi najbogatejše živilo s vitaminom B8, saj že 100 gramov špargljev zadostuje za pokritje potreb našega telesa po tem vitaminu. Poleg že omenjenih snovi so v špargljih še, antioksidanti, citronska in jabolčna kislina.

Šparglji vsebujejo tudi velik delež folne kisline ter balastnih snovi, ki spodbujajo presnovo in delovanje debelega črevesja. Glavna učinkovina v špargljih, ki jim daje vse omenjene zdravilne lastnosti, je asparagin. Ta učinkovina poveča dejavnost ledvic in pospeši izločanje urina. Prav tako je ravno asparagin tisti, ki da našemu urinu neprijeten vonj.

Poleg vseh zdravilnih učinkovin, ki jih prinaša uživanje špargljev, veljajo tudi za odličen naravni afrodiziak. Za naravni afrodiziak velja, ker vsebuje veliko vitamina E, ki stimulira proizvodnjo spolnih hormonov in upočasnjuje proces staranja in ohranja mladostno svežino

Redkvice

Redvica je ena izmed prve spomladanske zelenjave, ki pokuka na plan. Redkvice so korenasta zelenjava značilnega okusa, ki sega od blagega do ostrega, odvisno od sorte. Uspevajo v različnih oblikah (podolgovate ali okrogle), velikostih in tudi barvah (rdeča, roza, bela, siva, rumena in celo črna).

Ena skodelica narezane rdeče redkvice vam bo dala 30% dnevne potrebe vitamina C in prav tako skodelica redkvid vsebuje manj kot 25 kalorij. Kljub temu, da vsebuje malo kalorij, je redkvica bogata z hranilnimi vlakninami in vodo, prav tako je bogata tudi s folno kislino. Rdeča redkvica je znana tudi kot naravni diuretik, ki pripomore pri učinkovitem boju z okužbami sečil. 

Artičoke

Artičoke se obirajo vse leto, a pravi vrhunec sezone artičok je od marca in do junija. Artičoka je sredozemska zelenjava, ki so jo uživali že stari Rimljani in Grki, bila je poznana tudi kot hrana bogov.

Artičoke so dober vir železa, kalija, magnezija, folatov in vitamina C. Prav tako ima nizko energijsko vrednost, saj 250 gramov kuhane artičoke vsebuje le 20 kalorij. Vsebuje tudi še vse od vitamin C, folne kislin, železo, niacina, kalija, magnezij in do cinka. V kuhinji se kot zelo okusno zelenjavo uporablja neodprte cvetne glavice in mesnato dno.

Rabarbara

Čeprav tehnično uvrščamo rabarbaro med zelenjavo se jo pogosto uporablja kot sadje,  saj rabarbara s svojim zanimivim okusom bolj navdušuje za pripravo kakšnih kompotov, pite ter marmelad, kljub temu, da je to zelenjava. Rabarbara je pri nas na voljo od aprila do julija.

Rabarabara je dober vir vitamina C (je eden najboljših virov vitamina C, pomaga ohranjati dober imunski sistem), kalija, mangana,... kljub svoji bogati vsebnosti je rabarbara dolgo veljala za hrano revežev, a danes vemo, da je prava zakladnica zdravja.
Rabarbarina stebla (edini del rastline, ki je užiten) so zelo kiselkasta, ko pa jih sladkamo dajo bogat okus in teksturo, odličen za pripravo omak in pit. Odlična je tudi v kombinaciji z jagodami. 

Nadzemna koleraba

Nadzemna koleraba uspeva v prvih pomladanskih mesecih, saj ji malo manj odgovarja vročo poletno podnebje.

Sama po sebi ima nadzemna koleraba nežen in značilen okus, ki je posledica gorčičnega olja in nekaterih hranilnih snovi. Koleraba je dober vir rastlinskih vlaknin, ki zagotavljajo daljši občutek sitosti, zaradi česar je to "zemeljsko jabolko" zelo primerno za jedilnike vseh, ki želijo shujšati. Od vitaminov in mineralov koleraba vsebuje vitamin C, kalcij, magnezij, kalij, natrij in vitamin A, prav tako vsebuje tudi antioksidante.

Mlada špinača 

Mnogi ob špinači pomislimo na otroška leta in na risanko Popaj, v kateri je glavni lik Popaj za moč jedel špinačo. Enkratna "finta" za otroke, da so pojedli špinačo tudi na svojem krožniku, tudi pri meni je ta trik deloval.

Liste mlade špinače poskusite uporabiti v solati ali pa si naredite naravni sok oziroma smoothie, saj je tako še bolj zdrava, kot če bi jo skuhali, saj v sebi obdrži več hranilnih vrednosti, kot pa, ko jo skuhamo. Špinači pravijo tudi kraljica zelenjave, vsebuje izmed vse zelenjave največ flavonoidov (vsebuje ga več 10 vrst), antioksidantov in karetonoidov.  Poleg tega vsebuje tudi vitamine C, A, E, K in B, minerale (mangan, jod, cink, selen, natrij in kalij). Špinačni listi vsebujejo tudi železo, katerega naše telo absorbira v zelo majhnih količinah.

Pri nakupu mlade špinače je potrebno biti pozoren, da je sveža, to lahko preverimo tako, da pregledamo listke, kateri morajo biti temno zelene barve.

Mlado zelje 

Njegove zdravilne lastnosti so cenili že stari Grki in Rimljani, še danes pa slovi kot odlična hrana za preganjanje odvečnih kilogramov in razstrupljanje telesa. Vsebuje malo kalorij in veliko vode ter prehranske vlaknine, zato nam daje občutek sitosti dalj časa kot pa ostala zelenjava.  

Zelje je bogat vir hranilnih snovi, kot so vitamini (A, B, C in E), minerali (kalcij, žveplo, silicija, magnezija in joda) ter folne kisline in antioksidantov. Ker zelja razvrščamo glede na letni čas - pomladne, poletne, jesenske in zimske sorte, lahko lokalnega jemo skozi celo leto. Kljub mnogim zdravilnim lastnostim pa zelje lahko povzroča vetrove in napenjanje, zato ga uživajte v zmernih količinah.

Mlada čebula 

Mlada čebula spada med prvo zelenjavo, ki nas pozdravi po dolgi zimi. Veliko se nas je izogiba zaradi neprijetnega vonja, vendar se svojo hranilno vrednostjo prav hitro odkupi za ta nepreijeten vonj. Mlada čebula je odlično spomladansko živilo, zelo dobro deluje na ves organizem, preganja pa tudi spomladansko utrujenost. Mlada čebula je odlično spomladansko živilo, zelo dobro deluje na ves organizem. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov, še posebej je bogata z vitaminom C, B, E in provitaminom A. 

Čebula spada med najstarejše zelenjave, ki jih poznamo (čebulo so v zdravilskih obredih uporabljali že 4000 let pred našim štetjem) in jih lahko najdemo v številnih receptih ter pripravkih vseh svetovnih kultur. Najverjetneje se je razvila iz rastlin, ki prihajajo z območja Irana.

Šampinjoni 

Prav gotovo je, da je človek nabiral gobe za prehrano že v pradavnini. V kitajski civilizaciji in kulturi so gobe imele pomembno vlogo že pred več kot 7000 leti.

Sveža gobe vsebujejo od 77 do 93% vode, so brez maščob in imajo le 27 kalorij na 100 gramov. Vsebujejo tudi vitamine B1, B2 in B3 in še vitamine E, D in K in rudnine (največ je fosforja in kalija, precej cinka, bakra in železa ter nekaj natrija, magnezija, kalcija, klora, fluora in joda). Sveže šampinjone lahko jemo surove kot solato, lahko jih pripravimo kot samostojno jed ali pa kot prilogo h glavni jedi.

Mlad krompir 

Krompir spada v družino razhudnikovk. Pri nas pridelujemo približno 130 različnih sort krompirja, ki imajo različne lastnosti. Sezona mladega traja zgolj od junija do konca avgusta.

Mlad krompir vsebuje več sladkorja, vitamina C in vode, medtem ko je v starem več škroba. Mladi krompir ima v 100 gramih le 85 kalorij. Če boste kuhali olupljenega in narezanega na koščke, bo izgubil vse vitamine, zato ga skuhajte v olupku – tako bo zadržal tretjino vitamina C.

Krompir vsebuje veliko kalija in rudnin, ki dobro vplivajo na prebavila. Vsebuje tudi dragocene beljakovine, rudnine, železo, magnezij, vitamin C ter vitamine skupine B. 

Mlad krompir, ki ga lahko kupimo pozno spomladi in poleti, je še posebno primeren za peko. Najboljša stvar pri mladem krompirju je ta, da lupino le dobro skrtačimo in ga damo peči kar z lupino vred. Saj le ta vsebuje folno kislino, niacin in cink, zato si ga poleti, ko je mlad, pridno privoščimo čim bolj pogosto. Na splošno je krompir zdrava hrana, težave povzroča le, če ga jemo v pretiranih količinah, zato je potrebno paziti na zaužito količino. 

Boste v svojo gajbico dodali katerega od teh pomladanskih čudežev? Naročanje gajbic je sila enostavno in dostavimo vam jih na dom ali v pisarno.