Košarica

 

Št. produktov: 0

 
 

Koliko sort radiča poznaš?

Koliko sort radiča poznaš?

23.11.2022

Pozimi imamo na izbiro veliko okusnih sort radiča, ki ni primeren samo za pripravo solat, ampak je tudi odlična gurmanska priloga. Oglej si seznam in opis radičev, ki jih imamo v ponudbi in z njimi pripravi kaj okusnega.

 

Ti ni všeč grenkoba radiča?

 

Za radič je značilna posebna grenkoba, ki je nekaterim všeč, nekateri pa ravno zaradi tega radiča ne marajo. Grenak okus lahko pri radiču sicer omilimo ali pa celo odpravimo s posebni postopki priprave. Ker mnoge grenčina radiča moti, lahko s sekljanjem in kuhanjem le to omilimo. Vendar pa tako izgubimo kar nekaj zdravilnih lastnosti. Zato se moramo včasih odločiti, kaj bomo raje izbrali okus ali zdravje. Polurno namakanje v mlačni vodi že precej omili grenčico, pa tudi na drobno sesekljan radič-če ga pripravljamo za kuhane jedi.

 

Kaj je siljeni radič?

 

Siljenje radiča je dolgotrajen in zahteven postopek, ki pa prinaša odlične kulinarične rezultate. Siljen radič je namreč prava poslastica. Za namen siljenja novembra radič izkopljemo. Njegove korenina je dolga in močna, nekoliko podobna pastinaku. Skrajšamo jo na 15 cm. Vse liste 2,5 cm nad glavo korenine odrežemo. Tako obrezane rastline v ležečem položaju položimo v zabojček s peskom. Zabojček shranimo v hladnem prostoru. Tukaj bodo rastline počakale na siljenje. Silimo namreč le nekaj rastlin hkrati, toliko, koliko jih potrebujemo.

Silimo tako, da pet do šest rastlin skupaj posadimo v lonček premera 18 cm, napolnjen s kompostom. Pazimo, da ostane glava korenine nepokrita. Tako posajen radič pokrijemo z drugim loncem – luknjo zamašimo, da skoznjo ne prodira svetloba, ki bi motila postopek beljenja. Čez približno štiri tedne je radič velik 15 cm in primeren za rezanje. Po rezanju, dosujemo kompost, navlažimo in pričakujemo lahko še ene, vendar krajše poganjke. Sorte primerne za siljenje so: 'Verona', 'Treviški', 'Castelfranco', 'Solkanski',

 

Koliko sort radiča poznaš?

 

Poznamo veliko različnih sort radičev. Med seboj se razlikujejo po barvi listov, ki so lahko zeleni, rdečo, beli itd. Nekatere sorte imajo okrogle, nekatere podolgovate glavice, nekatere pa oblikujejo rozeto. Čeprav velja radič za zimsko zelenjavo, ga lahko pobiramo tudi zgodaj spomladi, seveda, če izberemo sorte, ki prezimijo. Poleg prezimnih in neprezimnih sort radičev, pa ločimo tudi take, ki so primerne ali pa niso primerne za siljenje. Mi smo pripravili seznam in opis tistih, ki so se znašli tudi v naši ponudbi.

 

 

Sorte radiča

Treviški radič (Treviso)

 

Je zgodnja, hibridna, izredno okusna sorta radiča, rahlo grenka in hrustljava. Glavica je ozka, zaprta in koničasta, z zelo kontrastnimi temnordečimi suličastimi listi, ki so primerni za rezanje. Odličen je za solate in praženje, lahko pa ga tudi dodamo enolončnicam. Je srednje odporen na mraz in odličen za siljenje.

 

Radič Verona

 

Zgodnja sorta radiča z okrglimi listi, zeleno rdeče barve, ki jeseni pordečijo in se oblikujejo v velike glavice z izrazitimi belimi žilami. Radiči so odlični antioksidanti, bogati z vitamini A, B2, B6, C in PP in mineralno soljo. Čistijo kri in pomagajo pri prebavi. Ima blago grenak okus.

 

Radič Castelfranco

 

Srednje zgodnja sorta. Jeseni oblikuje velike okrogle zelene glavice z rdečimi pegami. Primeren je za siljenje, vendar slabo prezimi.  Okrogle glavice, z zelenimi, rdeče pegastimi listi, so odlične in nekoliko grenkega okusa.

 

Rdeči radič

 

Zgodnja sorta radiča, ki ne prezimi na prostem. Ima kompaktne okrogle glavice z vinsko rdečimi listi, ki so odličnega in nekoliko grenkega okusa. Pobira se ga oktobra in novembra.

 

Goriški radič (Goriška vrtnica)

 

Pozna sorta radiča, ki jo pridobimo s siljenjem. Ustvarijo se prelepi, vrtnicam podobni, cvetovi, ki so sladkastega okusa in primerni za pripravo okusnih jedi.

 

Belgijski radič (Vitlof)

 

S siljenjem ustvarimo podlogovate štruce radiča, ki ni grenak in je primeren za pripravo različnih jedi. Belgijski radič ali vitlof je kultivar cikorije. Način gojenja belgijskega radiča s siljenjem so po naključju odkrili v petdesetih letih 19. stoletja v Belgiji.

 

 

Priporočamo

 
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.